Kako se danes počutiš?

Neiskreno izražanje čustev je še ena od epidemij današnjega časa. Velikokrat se pretvarjamo, da je vse dobro. Pa je to res dobro? 

Popolna slika

Predstavljanje popolne slike samega sebe, družine, partnerja, prijatelja,.. je neiskreno vedenje, ne le do drugih, ampak tudi do sebe. Popolnost je laž in je lahko zgrajena le na laži. Če prakticiramo laganje, to postane domače in ne lažemo le o svojih dosežkih, marveč tudi o drugih, da bi lahko naslikali lažno sliko o sebi. Tako vedenje vedno ustvarja negativno energijo in vnaša nepotreben razdor med ljudmi. Saj vsi globoko znotraj sebe čutimo neiskrenost sogovornika, ki z lažmi zapira prosto pot izmenjavi energije. Laganje ni energija, na kateri lahko gradimo pristne odnose. 

Poleg tega z neresničnim obrekovanjem prizadenemo druge in lahko ustvarimo nepopravljivo škodo ter obenem zanikamo lastna čustva in izkušnje. Laganje o drugih je velikokrat preslikava našega senčnega dela, ki si ga ne upamo, ne želimo ali nočemo priznati, na druge. Gre za delovanje tistega negativnega dela ega, ki je izključujoč. Tovrstno početje je postalo tako globoko zakoreninjeno v naši kulturi, da je postalo normalno in se ljudje niti več ne zavedamo tega početja niti tega, kako nevarno je. Ne glede na to kolikokrat povemo laž, ta ne bo postala resnica. 

Kot pravi pregovor resnica boli samo enkrat. Laž boli vedno, ko se nanjo spomnimo. In ko jo enkrat izrečemo, jo ne moremo več vzeti nazaj. Prav tako kot bolečino, ki smo jo z njo povzročili.

Vedno smo lahko iskreni in sporočamo svoje mnenje na prijazen način. In z zavestnim vedenjem, da gre le za naše mnenje. 

Če delujemo iz srca, nimamo potrebe z lažmi poniževati druge, niti sebe okraševati z lažmi, da bi izpadli boljši, kot v resnici smo. Zavedamo se lastne in tuje vrednosti. Naše iskreno in pozitivno delovanje ali pa negativni in zlonamerno je tisto, ki razkriva kdo v resnici smo. Laganje, kritiziranje in poniževanje drugih razkriva, da si ne dovolimo resnično občutiti ali ozavestili lastnih čustev, marveč jih potiskamo od sebe, ne vedoč, da jih s tem potiskamo še globlje vase. Vse te nakopičene in potisnjene vsebine pa bodo s časom prišle na plano, kot je že Buda dejal, na tem svetu so tri stvari, ki ne morejo za dolgo ostati skrite: sonce, luna in resnica. 

Dualnost sveta

Pretvarjanje, da ne občutimo določena čustva je tako kot pretvarjanje, da nismo žejni ali da nam ni vroče. Naravno je občutiti prijetne in neprijetne občutke. Živimo v dualnem svetu, kar pomeni, da obstajajo tako veselje kot žalost, tako strah kot ljubezen,.. na nas je, kaj od tega bomo izbrali.

Ni pozitivnih in negativnih čustev, to sta le pridevnika, ki ju je družba in kultura nadela določenim čustvom. In s tem povzročila posamezniku veliko škode. Če vzamemo za primer jezo – je pozitivno čustvo, ki nam pove, da je nekdo prestopil našo mejo s svojim vedenjem, kar je pomembna informacija. Samo čustvo jeze ni negativno, ko pa se nekdo neprimerno vede do drugega, ker v sebi občuti jezo, temu lahko rečemo negativno obnašanje. To sta dve popolnoma različni zadevi, ki jih marsikdo ne razlikuje in obravnava enako, čeprav temu ni tako. Vsako čustvo je odličen pokazatelj, kaj se odvija zunaj in znotraj nas, to kako bomo reagirali, pa je nekaj povsem drugega. 

Eno je občutenje čustev, nekaj povsem drugega pa je način, na katerega jih izražamo. 

Neprimerno izražanje čustev je v današnji kulturi postalo sinonim za občutenje negativnih čustev, če se počutim jezno, sem slaba oseba, če se počutim depresivno, sem lena, nezainteresirana,… to nenehno kritiziranje in ne sprejemanje sebe, se obenem odraža v nesprejemanju drugih. In obratno, nenehno pretvarjanje, da smo super oh in sploh, je tisto, kar vodi tako družbo kot posameznika v vedno večjo duševno in duhovno stisko. In čas je da se vprašamo, ali je to res potrebno.

Ne potrebujemo na dolgo in široko razglabljati o »slabem« počutju, kajti s tem ga ustvarjamo še več, kar pa je nujno potrebno, je biti iskren do sebe in drugih o tem, kako se počutimo. Tudi neprijetna čustva je potrebno v polnosti občutiti, da jih lahko transformiramo v nekaj drugega. Zanikanje njihovega obstoja je tisto, kar povzroči, da ta ostanejo v našem energetskem polju.  

Zanikanje občutenja določenih čustev izhaja iz potrebe po kontroliranju. Kadar kontroliramo notranje počutje, kontroliramo tudi okolico. Kadar imamo potrebo po kontroliranju, ostajamo nesvobodni.

Vsa čustva so naravna in jih je potrebno ozavestiti, si jih priznati, biti z njimi, da lahko sploh pridemo do višjih čustev. Da se lahko duhovno in čustveno razvijamo. Pomembno je, ne identificirati se z njimi. Kar pomeni, če imamo vsake toliko občutek jeze, to še ne pomeni, da smo jezna oseba.

Negativen pogled na svet ali občutenje negativnih občutkov

Imeti negativen pogled na svet ali občasno občutenje negativnih občutkov ni isto. Negativen pogled na svet je za lastno dobrobit dobro postopoma spremeniti v pozitivnega. Medtem ko je neprijetna čustva dobro v polnosti in v telesu občutiti ter spustiti, da gredo skozi.

Bodimo zavestni in prepoznajmo razliko. Z razlikovanjem, kaj se dogaja znotraj in zunaj nas, lahko naš notranji in zunanji svet postane lepši.