Dihanje vpliva na vse človeške dimenzije: čustveno, telesno, umsko in duhovno

Kako pomembno je dihanje za naše življenje in zdravje, le malokrat pomislimo, čeprav vemo, da lahko brez hrane preživimo več tednov, brez vode nekaj dni, brez diha pa le nekaj minut.

Proces dihanja se je skozi čas zelo spremenil. Velik vpliv nanj je imel kroničen stres, predvsem sedeč način življenja, vedno bolj nezdrava prehrana, pretopli bivanjski prostori in pomanjkanje gibanja. Svetla plat je, da je te negativne vplive sodobnega življenja mogoče odpraviti in telo navaditi na dovajanje zdrave količine zraka.

Za ponovno vzpostavitev pravilnega dihanja je potrebno prevzeti zavestno kontrolo nad dihanjem in s tem tudi nad svojim zdravjem. Dihanje je edina avtonomna funkcija telesa, ki je dostopna našemu zavestnemu umu. Kar pomeni, da ga lahko usmerjamo, zadržujemo in kontroliramo.

Površno in prehitro dihanje sta najpogostejša povzročitelja nepravilnega dihanja. Na dihanje pa vplivata tudi prehrana in gibanje.

Kako poteka dihanje

Dihanje je najpomembnejša funkcija v našem telesu, saj so od nje odvisne vse ostale funkcije. Dihanje je intimno povezano z delovanjem vseh organov. Vse celice, tkiva in organi potrebujejo za svoje delovanje kisik. Če imamo kronične bolečine, smo utrujeni ali smo izgubili veselje do življenja je v našem organizmu zelo malo energije. Zdravo ali pravilno dihanje pomeni, da v pljuča, srce in mišice prihaja ustrezna količina kisika. Srce poganja kri skozi arterije v kapilare dokler ne doseže vsak del telesa. Obogatena kri potuje po arterijah in se nato vrača po venah oslabljena in obremenjena z odpadnimi snovmi, ki gre v desni srčni preddvor od kjer gre naprej do pluč. Stene pluč so dovolj debele, da zadržijo kri in obenem dovolj tanke, da skoznje preide kisik. Ob stiku krvi in kisika pride do posebne vrste izgorevanja, pri kateri se porabi kisik in nastali ogljikov dioksid – odpadne snovi, strupi iz celega telesa – izpustijo nazaj v ozračje. Kri se tako prečisti in oksidira. Če se ne prečisti, se kri, ki je sedaj polna telesu škodljivih snovi vrne v arterije.

Ko v pljuča ne vstopi dovolj zraka, se kri ne očisti. Posledice so pomanjkanje hranilnih snovi v telesu in ostajanje odpadnih snovi v krvnem obtoku, ki zastrupljajo telo, namesto da bi se izločile. Kar pa privede do bolezni ali nezadostnega zdravja. Kvalitetno dihanje se ne odvija le v dihalnih poteh, marveč v vsaki celici našega telesa.

Neenakomerno in prekomerno dihanje povzroča:

• ožanje dihalnih poti, omejevanje vnosa kisika v telo in krčenje žil, posledično pride manj kisika do srca in drugih organov ter mišic
• da izdihujemo preveč ogljikovega dioksida, zaradi česar telo zahteva več kisika

Na prekomerno dihanje vpliva tudi hrana, ki jo vnašamo v organizem. Sem spada hrana, ki povzroča zakisanost telesa.

Dihanje skozi usta

Količino kisika, ki ga porabijo organi in mišice ni v celoti odvisna od količine kisika v krvi. Tisto kar določa, koliko kisika bo telo uporabilo, je ogljikov dioksid v krvi. Ogljikov dioksid ni le stranski učinek dihanja, kot so nas učili v šoli, temveč ključni dejavnik, ki omogoča sproščanje kisika iz rdečih krvničk, da ga lahko nato telo presnavlja. Se pravi, količina ogljikovega dioksida v krvi določa, koliko kisika lahko porabimo. Način našega dihanja pa določa raven ogljikovega dioksida v krvi.

Utrujenost je posledica pomanjkljivega sproščanja kisika iz krvi v tkiva in organe ter dihanje skozi usta.

Dihanje skozi usta bodisi v budnim stanju ali spanju povzroča:

• utrujenost
• slabo koncentracijo
• dehidracijo
• slabo voljo
• zmanjšano produktivnost
• slab zadah, zaradi prizadete ustne flore
• suha usta povzročajo kislost in s tem nastanek zobne gnilobe in bolezni dlesni

Pravilno dihanje

Pomeni, da se pluča napolnijo z zrakom in telo dobi potrebno količino kisika, s katerim napolni vse celice in vsa tkiva. Pravilno dihanje je dihanje s prepono, pri čemer je premikanje trebuha bolj opazno kot premikanje prsnega koša. Ta se mora dvigniti sam od sebe brez kakršnega koli napora, enakomerno in komaj opazno.

Pravilno dihanje pripomore k:

• učinkovitejšemu presnavljanju hrane
• naravnemu uravnavanju apetita
• zviševanju koncentracije in delovanja možganov
• k večjemu duševnemu miru – poveča občutek sreče oziroma prepreči občutke strahu in skrbi
• povečanju samonadzora
• uravnavanju krvnega obtoka
• zdravljenju bolezni
• boljšemu spancu
• dobremu delovanju srca –  kot vse mišice tudi srce zahteva zadosten pretok krvi in kisika. Pretirano dihanje zmanjša raven ogljikovega dioksida v krvi, kar vpliva na zmanjšan pretok krvi v arterijah in dotok krvi v srce. 

Ob učinkovitem dihanju nastane manj prostih radikalov (ali oksidantov), zato je manj tveganja za vnetja in poškodbe tkiv. Ko se kisik, ki ga vdihavamo, spreminja v energijo, nastajajo prosti radikali, kadar je teh v telesu preveč napadajo druge celice, kar privede do nastanka vnetij in mišične utrujenosti.

Kako pravilno dihati?

Pri dihanju sta pomembna hitrost, število dihov v eni minuti in količina zraka, ki ga telo prejme z vdihom. Konvencionalna medicina meni, da zdrav človek naredi 10-12 vdihov v eni minuti. Z vsakim vdihom dobimo 500 mililitrov zraka, kar znaša 5-6 litrov. Hitrost in količino zraka uravnavajo receptorji v možganih, ki prav tako uravnavajo koncentracijo ogljikovega dioksida in kisika v krvi ter njeno kislost/alkalnost. Pri izdihu telo zadrži nekoliko ogljikovega dioksida. Od količine ogljikovega dioksida, ki ga telo oziroma pljuča zadržijo je odvisno, kako pravilen je dih. Ogljikov dioksid v našem telesu skrbi za odnašanje kisika iz krvi v celice, širi gladke mišice v stenah dihalnih poti in žil, uravnava pH krvi. Normalni pH krvi je 7,365. Če je kri bolj alkalna je dihanje počasnejše, pH pa je takrat višji od normalne vrednosti. In obratno, če je pH prenizek je dihanje pospešeno.

Ogljikov dioksid je zelo pomemben za uravnavanje dihanja, ustrezno vrednost pH, izboljšanje krvnega obtoka in sproščanje kisika v mišice.

Pravilno dihanje je dihanje s prepono in poteka neslišno skozi nos. Pravilno dihanje je učinkovito in dokazano »orodje«, ki nam pomaga ohranjati telesno, mentalno, čustveno in duhovno zdravje.

Dihalne vaje

Dihalne vaje je najboljše, da jih naredimo takoj zjutraj. Ne glede na obliko, ki si jo izberemo. Če je to le 20 zavestih globokih vdihov, bomo naredili nekaj zase.

Metoda dihanja za lajšanje mišične napetosti

Priporočeno je, da to vajo naredimo takoj, ko se vstanemo. Ta jutranja tehnika dihanja lahko pomaga zmanjšati mišično napetost skozi ves dan.

Stojimo vzravnano in se v pasu upognimo naprej. Kolena rahlo upognemo, roke naj visijo, do tal.
Počasi in globoko vdihnemo in se vrnemo v stoječ položaj, nazadnje dvignemo glavo.
Počasi se vrnemo v prvotni položaj in pri tem izdihnemo.
Nekoliko raztegnemo mišice in vajo ponovimo.

S prvim vdihom se naše življenje začne in z zadnjih izdihom konča. Kako dobri bodo vsi tisti dihi, ki jih bomo naredili vmes je naša odločitev. Od tega kako se bomo odločili, bosta odvisni naša vitalnost in zdravje oziroma odsotnost bolezni.