Spoznajte edinstven svet mikroorganizmov v svojem telesu

V našem telesu je svojevrsten svet mikroorganizmov (bakterij, virusi, kvasovke,..), ki je pomemben del našega organizma. Ta v veliki meri vpliva na naše počutje. Od mikrobiote je odvisno naše mentalno, čustveno in fizično zdravje.

Kaj je mikrobiota?

Mikrobiota je skupen naziv za vse mikroorganizme, ki živijo v človeškem organizmu. V telesu imamo več mikrobiot – želodčno mikrobioto, črevesno mikrobioto, kožno mikrobioto, vaginalno mikrobioto,.. največje število mikroorganizmov pa živi v črevesju. Kar devet desetin našega telesa sestavlja mikrobiota. Zidovi našega črevesja so prepolni bakterij, ki so bistvenega pomena za naš organizem.  

Svet mikroorganizmov je tako oseben kot prstni odtis

Celice bakterij so deset krat manjše od človeških celic. So različnih oblik in opravljajo različne naloge. Zelo hitro se razmnožujejo in imajo lastne zaselke. Ko bakterije delujejo skladno je naše telo zdravo.

Pomembnost črevesne mikrobiota za fizično in duševno zdravje

Črevesna mikrobiota uravnava prebavo in presnovo ter preprečuje razvoj škodljivih mikroorganizmov. Gradi in vzdržuje črevesno steno, ki ščiti telo pred zunanjimi vsiljivci. Prav tako skrbi za imunski sistem našega črevesja in trdnost črevesne pregrade. Sestavljajo jo več kot 500 različnih vrst mikroorganizmov. Delimo jih na pozitivne in telesu škodljive mikroorganizme.

Človeško črevesje imenujemo tudi »drugi možgani«, ker imajo lasten neodvisen živčni sistem, ki tvori mrežo 100 milijonov nevronov, vdelanih v črevesni steni.

Nevrotrensmitorje, ki jih proizvajajo črevesne bakterije, poleg fizioloških procesov uravnavajo tudi duševne procese kot so učenje, spomin in razpoloženje. Na primer, črevesne bakterije proizvedejo približno 95 odstotkov telesnih zalog serotonina, ki vpliva tako na razpoloženje kot na prebavne aktivnosti. Črevesje in možgani so povezani preko vagusnega živca.

Različne raziskave (mikrobiolog Mark Lyte, neuroimunolog dr. John Bienenstock) kažejo na to, da črevesna mikrobiota vpliva na nevronski razvoj, kemijo možganov in naše vedenje, vključno s čustvenim vedenjem, zaznavanjem bolečine in odzivanjem stresnega sistema.

Naloga bakterij v človeškem telesu:

• Ščitijo človeški organizem pred patogenimi bakterijami. Tako da s sproščanjem antibakterijskih peptidov in zavzemanjem čim večjega prostora, izpodrinejo oziroma onemogočijo naseljevanje patagonskih bakterij.
• Predelajo 30 odstotkov kalorij iz zaužite hrane.
• Ko bakterije razgrajujejo hranila potrebna za lastno preživetje, sproščajo stranske proizvode, ki jih človeško telo uporablja za svoje delovanje. Vsaka vrsta bakterij je specializirana za izkoriščanje hranil iz svojega okolja. Zato lahko ena vrsta dobro živi v določenem okolju, medtem ko druga vrsta tam ne more preživeti, saj tam ni hranil, potrebnih za njeno življenje in razmnoževanje
• Proizvajajo vitamine. Eden pomembnejših je vitamin K, ki je potreben za zdrave in čiste krvne žile, močne in zdrave kosti, pomaga krepiti in spodbujati imunski sistem ter presnavljati maščobe.

Mikrobiota je tesno povezana z našim načinom prehranjevanja, higieno, uporabo zdravil, predvsem antibiotikov in vnosom toksinov.

Raziskave kažejo, da se mnoge nalezljive bolezni, bolezni jeter, rak prebavil, presnovni bolezni, bolezni dihal, duševne ali psihološke bolezni, kronične in avtoimunske bolezni, med njimi – artritis, nekatere vrste raka, depresija, diabetes,..  lahko bistveno izboljšajo ali pozdravijo, če vzpostavimo zdrav mikrobiom.