Škodljive sestavine, ki jih lahko vsebujejo izdelki za osebno nego

Konvencionalni kozmetični izdelki in čistila, ki jih vsakodnevno uporabljamo so vir kemije – strupov, ki jih vnašamo v telo ter veliki hormonski motilci.

Uporabljamo jih več kot si mislimo: zjutraj se umijemo obraz po možnosti s kakšnim kozmetičnim izdelkom, se stuširamo z milom/gelom za tuširanje, nanesemo kremo za obraz, umijemo zobe z zobno pasto, nanesemo šminko na več delov obraza – puder, maskara, rdečilo, šminka,.. – dezodorant, parfum,.. Nato so tu še šampon za lase, regenerator, barva za lase, lak za nohte, vložki, tamponi,… ki jih uporabljamo nekoliko redkeje. 

Najpogostejše škodljive sestavine, ki jih lahko vsebujejo izdelki za osebno nego

Dišave / parfumi so vir skritih kemikalij, kar pomeni, da na izdelku ni razvidno za katere vrste kemikalij vsebujejo. Velikokrat so to ftalati, ki so znani po tem, da so motilci hormonov. Dišave so znane po tem, da lahko povzročajo glavobole, omotico, astmo in alergije. Izdelke, ki vsebujejo dišave, lahko zamenjate s tistimi, ki so odišavljeni z visokokakovostnimi eteričnimi olji.

Svinec je znan rakotvorni in hormonski motilec, ki ga najdemo v nekaterih črtalih za oči, barvah za lase in šminkah. Na seznamu sestavin ni naveden, ker ga uvrščajo med onesnaževalce.  

Živo srebro najdemo v kremah za posvetlitev kože, maskari in nekaterih kapljicah za oći. Njegovo kopičenje v telesu skozi čas oslabi možgane in živčni sistem.

Parabeni (propil-, metil-, butil-, benzil-, izobutil- in etil-) se uporabljajo kot konzervansi, za preprečevanje nastanka plesni in kvasovk v izdelkih. Najdemo jih v številnih izdelkih – dezodorantih, kremah in losjonih za telo, šamponih, kremah za sončenje. Raziskave kažejo na povezave med parabeni in tumorji dojk ali drugače v raziskavah so našli njihove sledi v rakastem tkivu dojke. Čeprav dokončnih študij, ki bi dokazovale neposredno povezavo ni. Vendarle je zgornji podatek za določene ljudi dovolj skrb vzbujajoče dejstvo za previdnost pri uporabi tovrstnih izdelkov. Spadajo med ksenoestrogene. Nekateri izmed njih so v EU že prepovedani (European Commission (EC)).

Bisphenol A (BPA) spada v isto skupino kot parabeni. Uporabljajo ga v kozmetiki – šminki, ličilih za oči in laku na nohte.

Triklosan (C₁₂H₇Cl₃O₂) ali skrajšano TCS je pesticid, ki se uporablja kot protibakterijsko in protiglivično sredstvo. Deluje zelo dobro v ubijanju bakterij, vendar je pomembno vedeti, da vse bakterije niso slabe. Znano je, da moti delovanje hormonov in ščitnice. 

Gospodinjski izdelki, ki ga vsebujejo so tekoča mila za pomivanje posode in antibakterijsko milo za roke.

Oksibenzon je aktivna sestavina v kemičnih kremah za sončenje. Oksibenzon se kopiči v maščobnih tkivih in je povezan z alergijami, hormonskimi motnjami, celičnimi poškodbami in nizko porodno težo pri otrocih ženskega spola.

Etanolamin (DEA / TEA / MEA) se uporablja kot emulgator in pospeševalec penjenja v šamponih, gelih za tuširanje in milih. Raziskave na živalih so pokazale povezavo z rakom.

Natrijev lavril (eter) sulfat (SLS, SLES) dodajajo v mila, v katerih deluje kot razmaščevalec in ustvarjalec pene.   

Dietilen glikol (ali DEG) najdemo v dišavah. Glicerin in propilenglikol, ki sta pogosti sestavini izdelkov za osebno nego, sta lahko kontaminirana z DEG.

Nafta, petrolej. Sliši se neverjetno in ja, najdemo ju tudi v bencinu. V kozmetiki se skriva pod različnimi imeni, denimo mineralno olje, tekoči parafin,.. Problematična je ker vsebuje 1,4-dioksan, ki je rakotvoren. 

Metilizotiazolinon se tako kot parabeni uporablja kot antibakterijski konzervans. Nahaja se v široki paleti kozmetičnih izdelkov od otroških šamponov do vlažilnih krem. Sodeč po raziskavah vsebuje nevrotoksične lasnosti. Študija na podganah je pokazala, da je 10 minutna izpostavljenost metilizotiazolinonu povzročila poškodbe možganskih celic. Zagovor kozmetičnih proizvajalcev je, da je ta prisoten le v majhnih količinah.

Umetna barvila in sintetične barve.

Vse, kar damo na svojo kožo se preko drobnih kapilar vsrka v naš krvni in limfni obtok.  Vse te kemikalije se nam kopičijo v telesu in povzročajo razna vnetja, kronična obolenja, alergije in navsezadnje bolezni.

Odločitev in odgovornost kot vedno ostaja na posamezniku.