Bolečina – Bolezen – Meditacija

Živimo v kulturi, ki ji botrujeta čas in napredek. Naučeni smo verjeti, da moramo nenehno nekaj početi, če želimo biti uspešni in produktivni. Neprestano premišljujemo o tem, da se stvari ne odvijajo dovolj hitro ali dovolj dobro. Glavno je postalo število opravljenih nalog, ne pa tudi kako smo jih opravili; kaj znam in ne kdo sem. S kopičenjem znanja in dobrin krepimo lažen občutek vrednosti, ki se, če ne prej, razblini v trenutku, ko zbolimo.

Ko sta naš um in telo dolgoročno izpostavljena tovrstni tiraniji nam to stanje postane normalno. Zato potrebujemo nekaj močnega, da nas predrami in največkrat je to bolezen, ki nam da jasno vedeti, da je prišel čas za spremembo.

Sprememba mora priti iz nas samih. Potrebno je spremeniti oziroma ozavestiti pogled na »realnost«. Zunanje spremembe denimo vedênja, videza ali okoliščin nam ne bodo prinesle nič dolgotrajnega ali resnično drugačnega. Saj smo mi vzrok temu, kar smo.

Začnemo lahko z majhnimi koraki

Prenašanje telesne bolečine ali slabe volje lahko postane del našega vsakdana. In pozabimo, da ni potrebno, da je  tako in da lahko v življenju uživamo. Začnemo lahko z majhnimi koraki, kot je sprehod v naravi, meditacija (sedenje v tišini), ki nam bodo prinesli boljše počutje. V meditativnem stanju smo lahko tudi med sprehodom, če ne premlevamo o vsakodnevnih težavah, ljudeh, otrocih,.. temveč opazujmo lepoto narave, ki nas obkroža. Vsako toliko se ustavimo in svojo pozornost namenimo nekemu detajlu v naravi, kot je cvetlica, drevo, list,.. in ga opazujmo nekaj sekund, brez razmišljanja. Naša pozornost naj bo na tem kaj vidimo, kaj vonjamo, kakšne strukture, snovi je predmet našega opazovanja. Nato ponovite vajo še vsaj 2 krat. Vaja bo blagodejno delovala na naše telo in um.

Pogosto lahko že samo z opazovanjem dihanja odpravimo bolečino in stres. Zato za večji učinek vajo kombinirate v dihalnimi vajami.

Čas je za spremembo

Če se želimo telesno, duševno in čustveno počutiti bolje, moramo predrugačiti naš vidik izkustva in za to potrebujemo orodje, ki mu pravimo zavedanje. Na poti do zavedanja pa navadno stoji naš analitičen um (razmišljujoči vidik uma) in prepričanja (podzavest).

Analitični um (razčlenjevanje, razmišljanje, primerjanje) je življenjskega pomena in nam, ko ga uporabljamo v zdravi meri pomaga. Vendar če večino časa preživimo v svojim mislih in razmišljanjih (po navadi se tega niti ne zavedamo), izgubimo stik s svetom. Kar je tudi eden od razlogov za marsikatero stisko, stres, bolečino in bolezen.

Z zavedanjem se približamo temu, kar se resnično dogaja v nas. Pri tem se je velikokrat potrebno odreči razmišljanju, da vse vemo. Le tako nas bo ta pot lahko obogatila z neštetimi darovi, četudi bo včasih trnova. Saj bodo potlačeni občutki (jeze, žalosti, strahu) prihajali na površje. Vendar ko jih ozavestimo, ti izginejo. Pri tem moramo biti pozorni, da občutke ponovno ne potlačimo.

Da ozavestimo delovanje svojega uma in občutke v telesu si lahko pomagamo z meditacijo. Ta namreč pomaga utišati um, da lahko ozavestimo trenutek v katerem se nahajamo. Prekine naše premlevanje spominov, ki so (za nami) preteklost in nesmiselnega razmišljanja o tem, kaj se lahko zgodi v prihodnosti. Ko se zavemo svojih misli (namesto da jih dopustimo, da nas vodijo skozi življenje), jih začnemo zavestno izbirati in si ustvarjati življenje po svojih željah.

Opazovanje misli nam omogoči, da se ne poistovetimo z vsebino (ki je postala navada) uma in tako se postopoma zmanjša tesnoba, stres in bolečina. Opazovanje uma je osvobajajoča izkušnja, ki nam pomaga dojeti, da so tudi stanja kot so bolečina, tesnoba in stres minljiva.

Ozavestimo svoje misli

Najprej najdite prostor v katerem vas nekaj časa ne bo nihče motil. Če je potrebno, prosite druge sostanovalce, da vas določen čas ne motijo. Za boljše vzdušje si lahko prižgete svečo, predvajajte meditativno glasbo. Usedite se z vzravnano hrbtenico. Zaprite oči in svojo pozornost usmerite na dihanje. Opazujte svoje misli. Um vam bo velikokrat odtaval, vendar naj vas to ne omaje v vašem početju, nič za to. Ko se začnete zavedati svojih misli in se ne ne vpletete v njih, ne sprožite emocionalni vidik misli, ste na pravi poti. Ne reagirajte na misli, le opazujte jih. Ko se zaveste, da vam je um odtaval, v tem trenutku niste več pod vplivom nezavednega uma, ampak ste v zavestnem stanju duha. Nato vrnite pozornost na svoj dih. Opazujemo ga tako, da smo pozorni na vsak vdih in izdih. Dih je most med umom in telesom, ki se vedno odvija v trenutku. Pomembno je, da smo pri tem potrpežljivi in razumevajoči s seboj. Vse te “majhne” zmage se bodo na koncu seštele. S prakso bodo trenutki tišine postali pogostejši in daljši.

Da spremenimo pogled na svet ali svoje zdravje potrebujemo zavedanje

Zadovoljstvo, mir in hvaležnost ni nekaj kar lahko izsilimo ali najdemo v zunanjem svetu, ampak zgolj v sebi. To lahko sprejmemo kot dobro ali slabo novico. Dobro, ker smo sami odgovorni in sposobni doseči dobro počutje in zdravje. In kot slabo, ker se je potrebno (korenito) spremeniti in začeti posvečati čas sebi. Mi smo tisti, ki bomo morali to doseči (ne naša nova obleka, avto, …) v kolikor ne najdemo mir v sebi, nas bo nenehen nemir, če se ga zavedamo ali ne, lahko privedel do telesnih ali/in čustvenih bolezenskih stanj.