Stres na vsakodnevnem meniju

Beseda stres je bila sprva tehnični termin, ki je pomenil preobremenitev naprave oziroma večjo obremenitev naprave, kot jo je ta sposobna prenesti. Večina ljudi v sodobnem svetu ima v vsakodnevnem življenju prav tako veliko več pritiskov, kot ga je človeško telo zasnovano prenesti. Telesa vseh živih bitij so namreč prilagojena za kratkotrajni stres. Ta je lahko koristen za motiviranost pri delu. Medtem ko dolgotrajno sproščanje hormonov (adrenalina in kortizola) oziroma izpostavljenost telesa stresu pripelje do bolezni.

Stres je naraven odziv telesa na kakršnokoli grožnjo ali stisko. Ko so možgani soočeni s strahom se signali prepošljejo nekajkrat v možganih in nato v nadledvično žlezo, rezultat česa je sproščanje določenih (adrenalin, kortizol, noradrenalin) hormonov. Sproščanje velike količine hormonov, energije in biokemičnih sprememb v telesu pomaga obvladovati nastalo stresno situacijo. Zaradi teh hormonov postanejo mišice v telesu napete, zviša se srčni utrip, potlačijo se vnetja, sprosti se več sladkorja, vse kar je potrebno, da je telo pripravljeno na beg ali boj.

Telo pod stresom usmeri vso našo energijo v notranje organe, da bi se prilagodilo stresu. Po stresni situaciji mora telo počivati, da obnovi energijo. Če pa se vsakodnevno soočamo s stresnimi situacijami, v katerikoli obliki – šefa, partnerja, prijatelja … izgubljamo vso energijo in je ne preostane nič za naš notranji svet – naše organe, za obnovo in rast novih celic. Če je v našem telesu prisotna nenehna napetost, zbolimo, saj nobeno telo ni ustvarjeno za obstoj v konstantnem adrenalinskem stanju.

Poznamo tri vrste stresa:

• čustveni stres – izguba bližnjega, zloraba (psihična, fizična, spolna), nerazrešeni občutki krivde,..
• telesni stres – travme, poškodbe, nesreče, pretirana telovadba, rojstvo,..
• kemični stres – bakterije, virusi, krvni sladkor, toksini,..

V današnjih časih bi zaradi uživanja predelane hrane lahko dodali še četrto vrsto stresa. Stres prebavnega trakta – netoleranca do določene hrane, pretirana uporaba antibiotikov,.. Saj tudi hrana kot denimo enostavni in prečiščeni ogljikovi hidrati povzročajo prekomerno izločanje kortizola, ki v telesu ustvarja stres.

Dnevno doživljanje stresa in njegove posledice

Vsakodnevno povišana raven stresnih hormonov v našem telesu nas pripelje do percepcije večje nevarnosti, grožnje, ki preži na nas v zunanjem svetu. Posledično se naša pozornost izostri in zoži le na zunanji svet. Kjer pa je naša pozornost, so tudi naše misli in tam je vsa naša energija. Tako vso svojo energijo in čas porabimo za ukvarjanje in kontroliranje vsega, kar je zunaj nas. In s časoma postane materialen svet naša edina realnost.

Glavni sprožilci stresa v vsakodnevnem življenju so:

• občutek grožnje
• negotovost
• pomankanje informacij
• izguba nadzora,..

Ko je vsa naša pozornost zgolj na zunanjem svetu, nam zmanjka energije, ki je nujno potrebna, da se uravnovesimo in regeneriramo od pritiskov zunanjega sveta. Zato opustimo pomembnost našega notranjega življenja in postanemo odtujeni od samih sebe.

Po dolgotrajni izpostavljenosti vsakodnevnemu stresu postanemo odvisni od vseh kemičnih odzivov, ki se odvijajo v naših telesih. Zato se začnemo nezavedno izpostavljati situacijam, ki nam sprožajo vedno iste kemične reakcije. In tako potrebujemo slabo službo, slaba razmerja, negativne ali težavne dogodke, da telo dobi adrenalin, naval energije, po kateri hrepeni kot odvisnik za drogo. Velikokrat pa ne potrebujemo niti nič od tega, saj je že sama misel lahko dovolj, da se v telesu sproži stresna reakcija. Tako postanemo odvisni tudi od svojih misli. V svoje življenje tako privlačimo težavne ali negativne situacije in ohranjamo nespodbudne notranje pogovore. Kot bi dejal Joe Dispenza, postanemo odvisni od življenja, ki ga dejansko ne želimo.

Najhuje pri stresu je, da se ga navadimo in ga doživljamo kot normalno stanje. Vendar ni, ne normalno ne zdravo (telesno, duševno in čustveno) in naše telo nam to slej kot prej tudi, da vedeti. Dolgotrajen stres namreč povzroči neravnovesje v organizmu in posledično razvoj bolezni. Zato je dobro zmanjšati vsakodnevni stres še predno ta popolnoma prevzame naše telo.