Vpliv uma na naše življenje

Živimo v družbi v katerem je naš um nenehno dejaven. Če boste postali pozorni nanj, boste kmalu tudi sami ugotovili resničnost te izjave. Študijo, ki jo je izvedel dr. Deepak Chopra, je pokazala, da ljudje povprečno mislijo 60.000 misli na dan. Od tega je kar 95% misli zelo podobnih tistim od dneva poprej.

Takoj zjutraj, ko se prebudimo um postane aktiven in še zvečer, ko je čas za spanje ga le s stežka utišamo. V tako dejavnem umu največkrat ne ločimo med uporabnimi, pozitivnimi ali negativnimi mislimi. Ko se tega ne zavedamo, živimo v svojem umu in iz dneva v dan delujemo na avtopilotu.

Kakšne misli mislite?

Zavedanje, kakšne misli nam rojijo po glavi, je izrazitega pomena. Ko nas pesti bolečina ali bolezen, hitro ugotovimo, da je tudi naša osredotočenost usmerjena v negativno. Naša usmerjenost v negativno bo poskrbela, da povsod vidimo pomanjkljivosti in nevarnost. Slednjo lahko naši možgani zaznajo v desetinki sekunde. Pri čemer se odzovejo naši stresni hormoni: adrenalin, kortizol in norepinefrin, ki močno delujejo na naše telo. Po dolgotrajni izpostavljenosti stresnim hormonom, ti izčrpajo naše telo in ga pripeljejo do bolezni. Kadar je naš um usmerjen v negativno je to tako močno, da vse drugo ne opazimo. Negativne misli se hranijo z našo življenjsko energijo in zapirajo vrata priložnostim in željam. Zato je dobro, da postanemo pozorni, da so pozitivne misli številčnejše od negativnih misli.

Z usmerjanjem in razmišljanjem o pozitivnih doživetij, se bo s časoma, naravnala tudi naša zavest na videnje in opažanje tistega, kar nam ustvarja pozitivne učinke. Plastičnost možganov (pomeni, da se nenehno prilagajajo in spreminjajo) nam omogoča, da jih spremenimo – ponovno reprogramiramo. Saj »nevroni, ki se skupaj sprožajo, se med seboj tudi prepletajo« kot je ugotovil Donald Hebb. Pri tem nevroni ustvarjajo mrežo, zato s ponavljanjem iste misli lahko ustvarimo spremembe v strukturi nevronov. Vedno, ko se naučimo nekaj novega, različni nevroni ustvarijo novo mrežo. Ko ponavljamo to dejavnost ali misel, ki povezuje nevrone, bodo ti sprožili hitrejši in močnejši signal. Zato bo ta dejavnost ali počutje (ki ga ustvarja misel) postajalo z vsako ponovitvijo boljše in hitrejše. Tako z osredotočanjem na radost vzpodbujamo tiste dele možganov, ki ustvarjajo občutke radosti, da rastejo in se krepijo. Spreminjamo lahko navade in zavedanje ter sprožimo drugačne povezave in vzorce. Lahko nadziramo in spreminjamo delovanje svojega telesa.

Kako umiriti dejavnost uma?

Da bi spremenili način razmišljanja se moramo začeti zavedati delovanja naše podzavesti, saj ta vodi 95% naših misli v dnevu in tudi naše delovanje. Potrebno se je začeti zavedati svojih misli v vsakem trenutku, kar je sprva dokaj težko. Toda z vztrajnostjo in vajo meditacije dosegljivo. Na začetku izvajanja meditacije je še posebej pomembno, da smo do sebe sočutni in se ne obsojamo, ne glede na to, kako počasi se nam bo včasih zdelo, da napredujemo. Že to, da smo se lotili je pohvale vredno. Če nas zagrabi trenutek samokritičnosti, tudi ta trenutek sprejmemo, ogovorimo svoja čustva in izginila bodo. Ko se preveč ženemo, s preveliko odločnostjo, naletimo na še večji odpor, kot bi plavali proti toku reke, kar še poveča našo notranjo stisko. Zato je soočanje s trenutkom v katerem smo, bistvenega pomena. Ko nas preplavijo misli (ali čustva) jih ne poskušajmo potlačiti ali prezreti (ne misliti), preprosto jih opazujemo. Vsakokrat ko jih opazimo, preusmerimo pozornost na dihanje. Ne sme nam vzeti pogum, če ugotovimo, da misli ne moremo utišati tako hitro kot bi želeli. Cilj je zavedanje delovanja uma.

Najlažje je, da začnemo biti pozorni na svoje misli takoj zjutraj, ko vstanemo. Vzemite si 10 minut časa in bodite pozorni na misli, ki vam rojijo po glavi ali še bolje zapišite jih. Popišite 2-3 strani toka svojih misli, brez cenzure.

Meditacija nam omogoči, da ozavestimo tok svojih misli, dopušča jasno videnje in sprejemanje stvari takšnih, kot so. Pomaga nam, da se nehamo kriviti za svoje »napake« in postanemo do sebe bolj sočutni. Namreč sebe je pomembno sprejeti z vsemi pomanjkljivostmi in posebnostmi ter si ljubeče dopuščati, da smo takšni kakršni smo. Meditacija nam bo pomagala odpraviti stres, skrbi in strahove. Te spremembe bodo postale občutne tudi v našem čustvovanju (in bolečini).

Meditacija pripomore pri tem, da prenehamo potlačevati čustva (da bi se izognili strahovom ali čustveni bolečini) ali se z njimi preveč poistovetiti. Lažje bomo sprejeli stvari, ki se nam dogajajo, uvideli bomo njihovo prehodnost – da kot se negativni občutki pojavijo, prav tako lahko tudi izginejo. S tem se tudi bolj dolgotrajna negativna občutenja kot je trpljenje, zmanjšajo.

In zdaj

Da lahko svojo miselnost usmerjamo v željeno smer, se jo moramo najprej zavedati pri čemer nam lahko pomaga meditacija. Dokler ne ozavestimo svoje miselnosti nas nezavedni um vodi v svojo smer. Ta pa je navadno polen negativnih vzorcev in misli (pomankanje, nemoč,…), ki smo jih vede ali nevede pobrali na svoji življenjski poti. Ohranjati um v zavestnem stanju pa zahteva trud, ki pa je na koncu (če do tja pridemo) vedno poplačan.